Čeprav se lahko pojavi zaprtje kot posledica prirojenih napak že v rani mladosti, pa je najpogostejša težava, s katero se srečujejo starejši ljudje. Odrasel človek normalno izloča blato enkrat dnevno, običajno kakšnih deset minut po zajtrku. Vnos hrane skozi usta namreč povzroči gibanje črevesa, ki se iz želodca preko tankega črevesa prenese v debelo črevo in temu sledi izločanje blata. V kolikor blata ne izločimo enkrat dnevno, govorimo o zaprtju ali obstipaciji.

Vzrokov za zaprtje v starosti je več, od popolnoma fizioloških pa do sprememb prehranskih navad. S staranjem se v črevesu zmanjšuje število živčnih celic, kar povzroča oslabelo premikanje črevesja in s tem počasnejše premikanje hrane skozi prebavno cev. Ker je hrana v črevesu dalj časa, se iz nje resorbira več vode in blato postane trdo, črevo pa nima moči, da bi ga pravočasno izločilo. Starejši ljudje zaužijejo manj tekočine, tudi  zato je hrana bolj suha. Zaradi nepopolnega zobovja se izogibajo hrani, ki jo je potrebno dobro prežvečiti. Tako v organizem ne vnesejo dovolj snovi, ki povečujejo volumen blata in izločanje se ne opravi vsakodnevno.

Težave pri izločanju blata niso le neprijetnost, ampak tudi nevarnost za starejšega človeka. Zastajanje blata v debelem črevesu povzroči popuščanje stene le-tega in posledično nastajajo na črevesu divertikli, to so majhne izbokline črevesa, ki imajo stanjšano steno. Takšen žepek lahko poči, razvije se vnetje v okolici črevesa, ki se lahko razširi po vsem trebuhu. Stalno zastajanje blata tudi draži črevesno steno, zato se v steni razvijajo polipi, ki se lahko sčasoma spremenijo v rakasto tvorbo.

Zaprtje pa povzroča težave tudi na danki. Izločanje trdega blata lahko povzroči razpoko črevesne sluznice na zadnjiku in tako nastane  razjeda, ki se hitro vname. Bolečina in vnetje povzroči krč mišice zapiralke črevesa in ta tako močno stisne zadnje črevo, da postane sluznica na tem mestu slabo prekrvavljena, kar še poveča razpoko in končno nastane kronična razjeda, ki močno boli. Zaradi bolečine se bolnik izogiba izločanju blata, kar še poslabša bolezen.

To je samo nekaj težav, ki jih imajo bolniki zaradi nerednega izločanja blata. In kako se lotiti zdravljenja zaprtja? Največ lahko za svoje zdravje naredimo sami. V prehrani je potrebno skrbeti za vnos dovolj velike količine takšnih jedi, ki vsebujejo vlaknine. To so nerafinirane žitarice, surovo sadje in zelenjava. Poleg pitja zadostnih količin tekočine, pa je najpomembnejša fizična aktivnost, saj se z gibanjem pospeši tudi premikanje črevesa. V odvajanju blata je potrebno poskrbeti za red. Po zajtrku se je potrebno usesti na straniščno školjko in se potruditi izločiti blato. Lahko si pomagamo tudi s pitjem tople alkalne mineralne vode.

V kolikor ti ukrepi niso dovolj, je priporočljiva zdravniška pomoč. Zlasti je umesten obisk pri zdravniku, kadar se nenadoma spremeni ritem izločanja blata, ko se po daljšem zaprtju pojavi driska. Zdravniški nasvet je potreben tudi kadar opazimo izločanje krvi med in po odvajanju blata. Obiskati je potrebno proktologa, to je zdravnika, ki se v proktološki ambulanti ukvarja z obolenji zadnjega črevesa in danke. Po opravljenem pregledu bo svetoval, kako odpraviti težave ali pa napotil na ustrezno preiskavo in zdravljenje.